APDEJT.si

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Vodja Svetovnega programa za hrano (PAM) je dejal, da je humanitarna pomoč, ki prihaja v Gazo, nezadostna in jo je označil za "kapljo v morje". Združeni narodi so uradno razglasili lakoto v Gazi in za to obtožili Izrael. Medtem je Egipt poslal humanitarni konvoj z 200 tovornjaki, ki prevažajo 2700 ton pomoči, iz egiptovske strani mejnega prehoda Rafa proti Kerem Šalomu.

Danska ne izključuje možnosti priznanja Palestine, vendar pod pogojem, da bo ta država demokratična. Danska bo v času svojega predsedovanja Evropski uniji povečala pritisk na Izrael. V nedeljo je več kot deset tisoč ljudi v Danski protestiralo in zahtevalo prekinitev spopadov v Gazi ter pozvalo k priznanju Palestine.

Ameriški veleposlanik v Franciji, Charles Kushner, je kritiziral francoskega predsednika Emmanuela Macrona zaradi "nezadostnega ukrepanja" proti antisemitizmu, kar je sprožilo diplomatski spor med ZDA in Francijo. Kushner je v pismu Macronu izrazil zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma v Franciji, kar je povzročilo ostro reakcijo francoskega zunanjega ministrstva, ki je veleposlanika poklicalo na pogovor. Francoska stran je Kushnerjeve obtožbe označila za "nesprejemljive". Spor se je razplamtel v času, ko ZDA podpirajo izraelsko retoriko, medtem ko Francija išče načine za rešitev izraelsko-palestinskega konflikta.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot (Les Engagés) je opozoril na 'veliko krizo' in zagrozil z blokado vladnih odločitev, če vlada ne bo zavzela strožje stališče do Izraela in priznala Palestine. Prévot je dejal, da ne bo izključil blokiranja vladnih pobud, če ga partnerji v vladi, MR in N-VA, ne bodo podprli pri zavzemanju odločnejše pozicije do Izraela in priznavanju palestinske države. V intervjuju je napovedal 'veliko krizo', če bosta MR in N-VA še naprej ovirala priznavanje Palestine in sprejetje trdnejšega stališča do Izraela.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Sodnik, imenovan v času Obame, je blokiral poskus administracije Donalda Trumpa, da bi zadržala sredstva mestom zatočiščem, pri čemer je dejal, da je predsednikova 'prisilna grožnja' glede sodelovanja pri priseljevanju nezakonita. Medtem je Kanada zavrnila sodelovanje z ameriško agencijo DEA v preiskavi glede preprodaje fentanila, kar je povzročilo čezmejne tarife. Poleg tega je predsednik Trump zaradi 'izrednih razmer' zaradi 'prekomerne kriminalitete' v Washingtonu pod zvezno upravo postavil tamkajšnje policijske sile in napotil 800 pripadnikov Nacionalne garde.

Flamanska ministrica Zuhal Demir (N-VA) je izrazila podporo priznanju Palestine kot države, kar je v nasprotju z mnenjem dela njene stranke. Demirjeva, ki je kurdskega porekla in flamanska nacionalistka, meni, da je priznanje palestinskega ljudstva ključnega pomena. Medtem se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki povzročajo uničenje in ovirajo oblikovanje palestinske države.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Tokiu sestal z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo, kjer sta se dogovorila o tesnejšem sodelovanju na področju varnosti in gospodarstva. Srečanje je potekalo pred Leejevim načrtovanim vrhom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Tožilec je zahteval smrtno kazen za nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, ki mu sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o izdaji, vojnih zločinov in organiziranja upora. Sojenje poteka na vojaškem sodišču v Kinšasi.

Interpol je v operaciji Serengeti 2.0 v Afriki aretiral 1209 osumljencev in zasegel skoraj 97,4 milijona dolarjev. Razkrili so tudi, da so med operacijo odkrili rudnike kriptovalut, prevare BEC, ponarejene potne liste in domnevni 300-milijonski imperij prevar. Poleg tega je bolgarska policija za boj proti organiziranemu kriminalu prejela prvo prijavo kibernetske prevare, povezane z uvedbo evra v Bolgariji.

Francosko sodišče je zavrnilo sojenje Agathe Habyarimana, vdovi nekdanjega ruandskega predsednika, glede obtožb o vpletenosti v genocid nad Tutsiji leta 1994. Pariški preiskovalni sodniki so odredili ustavitev postopka, s čimer se je po več letih pravnega spora med preiskovalnimi sodniki in nacionalnim protiterorističnim tožilstvom močno zmanjšala verjetnost, da bo Habyarimana kdaj stopila pred sodišče. Tožilstvo jo je želelo preganjati zaradi pomoči in podpore pri genocidu.

Več kot 20 držav, med njimi Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska in Portugalska, je pozvalo Izrael, naj nemudoma omogoči dostop tujim novinarjem v Gazo in zagotovi zaščito lokalnim novinarjem. Kanada se pozivu ni pridružila.

Princ William je s svojo odločitvijo o selitvi z družino na posestvo Windsor sprožil ugibanja o prihodnosti Buckinghamske palače. Palača trenutno poteka obsežno prenovo, Williamova selitev pa odpira vprašanja o njeni prihodnji uporabi in pomenu.

V Združenih državah Amerike so letos izvedli že 29 usmrtitev, kar je največ v zadnjih desetih letih. Zadnja usmrtitev je bila izvedena v Floridi, kjer so usmrtili 67-letnega moškega, ki je dve tretjini svojega življenja preživel v smrtni celici. Leta 2015 so izvedli 28 usmrtitev, vendar v celem letu. Letos je napovedanih še osem usmrtitev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v pismu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ostro kritiziral njegovo namero, da bi Francija priznala palestinsko državo, in ga obtožil "podžiganja antisemitskega ognja". Elizejska palača je na Netanjahujeve obtožbe odgovorila z besedami, da so "napačne, nizkotne in ne bodo ostale brez odgovora". Palestinske oblasti so Netanjahujev napad označile za neupravičenega in sovražnega miru.

Sirske oblasti ocenjujejo, da je od leta 1970 v Siriji izginilo do 300.000 ljudi. Komisija za izginule osebe ocenjuje, da so ti ljudje izginili med vladavino družine Asad. Dokumentiranje teh zločinov je v teku, začetne ugotovitve pa kažejo na stotisoče žrtev diktature.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je ponovil, da si prizadeva za združitev Sirije brez prelivanja krvi. Zavrnil je idejo o razdelitvi države v luči sektaškega nasilja in obtožil Izrael vmešavanja v južni del države.

Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo izraelski načrt za gradnjo 3.400 stanovanj na okupiranem Zahodnem bregu. Kritiki trdijo, da bi ta projekt razdelil ozemlje na dva dela in onemogočil oblikovanje palestinske države.

Veleposlaniki držav članic Evropske unije so se nujno sestali v Bruslju, da bi razpravljali o posledicah srečanja med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski. Sestanek je bil sklican zaradi zaskrbljenosti glede izidov tega srečanja in možnih vplivov na odnose med EU, ZDA in Rusijo.